razplinjanje staljenega aluminija. Ko je aluminij v tekočem stanju, si želi absorbirati plinasti H₂, ki med strjevanjem zaradi lastne prostornine proizvaja majhne pore. Očitno je, da teh nepopolnosti njegovi uporabniki ne marajo, zato zahtevajo izvedbo odstranitve plina H₂ iz staljene mase. Pri tem je uporaben argon, saj ima nizko topnost v staljeni masi ter izvaja dejavnost odvzemanja in obkrožanja H₂, ki je v tekočini.

agitacija in kemijska homogenizacija staljenih kovin. Zaradi svoje posebne lastnosti, tj. kemične inercije proti kovinam, se argon uporablja pri izvajanju mešanja, kemijske homogenizacije in izločanja lahkih materialov (kot je žlindra) iz staljenih kovin. Z vstavljanjem prek poroznih opek ali sond se uporablja pri obločnih pečeh med taljenjem jekla ter pri livnih posodah s staljenim litim železom, z jeklom ter neželeznimi kovinami za pospeševanje raztapljanja in homogenizacije primešanih elementov, ki so dodani v livni lonec.

zaščita pred oksidacijo staljenih kovin. Zaradi velike specifične teže v primerjavi z zrakom se argon uporablja za vzpostavljanje ovir ali umetnih zaščitnih slojev, da bi se izognili stiku atmosferskega kisika s staljenimi kovinami, kar precej zmanjšuje izgube zaradi oksidacije. Posamezna aplikacijska področja so: izdelava litin žlahtnih kovin (zlato in srebro), taljenje kositra in cinka, taljenje aluminijevih litin z visoko vsebnostjo magnezija in taljenje posebnih litih jekel, da bi se izognili oksidaciji njihovih primešanih elementov (Cr, Mo in Ti).

toplotna obdelava kovin, še posebej pri postopkih, ko je toplotna obdelava kovin v vakuumskih pečeh. Argon se uporablja med fazo ohlajanja kosov v peči med prehajanjem iz faze z velikim vakuumom k atmosferskemu tlaku. Argon se v tem primeru uporablja tudi zaradi svoje inercije proti staljenim kovinam