Informacije v zvezi z obračunavanjem zemeljskega plina v energijskih enotah kWh

Informacije v zvezi z obračunavanjem zemeljskega plina v energijskih enotah kWh

Zakaj obračunavanje v energijskih enotah kWh?

Dne 8. oktobra 2016 je začela veljati nova Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS 61/16, v nadaljevanju: uredba). Uredba med drugim prinaša spremembo na področju obračunavanja oziroma prikazovanja porabe zemeljskega plina in omrežnine: zemeljski plin se po 1.1.2017 obračunava v energijskih enotah kWh. Agencija za energijo je sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS 85/2016), ki podrobneje določa pravila obračunavanja zemeljskega plina v energijskih enotah kWh.

Zaradi poenotenja trga z zemeljskim plinom v Evropi je treba zemeljski plin obračunavati v energijskih enotah kWh, kar je že praksa večine evropskih držav. Nova energijska enota je tudi eden izmed pogojev za transport obnovljivih plinov (bioplin ali sintetični metan) po plinovodnem omrežju. To je za slovenski trg pomembna sprememba, saj se je obnovljiv plin do sedaj transportiral le po omrežju v tujini. Uvedba kWh uporabniku omogoča tudi lažje primerjanje stroškov drugih energentov z zemeljskim plinom.

 

Način preračuna iz količine v energijo

Količinski odjem zemeljskega plina se meri s plinomerom, ki prikazuje odjem zemeljskega plina v kubičnih metrih (m³).

Na mesečnih računih se po novem odjem zemeljskega plina prikazuje v odčitanih m3 in v preračunanih kWh, odjem pa se zaračunava samo v kWh kot porabljena energija. Preračun iz m3 v kWh urejata Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS št. 61/2016) in Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS št. 85/2016).

Za preračun so upoštevajo geografska višina odjemnega mesta, lokacija plinomera (znotraj ali izven stavbe) in nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu.

Osnovni pojmi za preračun

Dobavljena energija je definirana kot:

E [kWh] = VN [Nm3] * HS,I,RS [kWh/Nm3]

kjer je:
E - količine energije dobavljenega zemeljskega plina [kWh]
VN - z merilno napravo s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina pri referenčnem normalnem stanju, ali izmerjenakoličina zemeljskega plina, preračuna na referenčno normalno stanje [Nm3]
HS,I,RS - povprečna kurilna vrednost za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu [kWh/Nm3], ki jih objavi operater prenosnega omrežja na svoji spletni strani (www.plinovodi.si)

Normalni volumen zemeljskega plina je definiran kot:

VN [Nm3] = VD [m3] * z

kjer je:
VD - z merilno napravo brez korektorja temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina [m3]
z - pretvorbeni faktor, ki določa razmerje med VN in VD in se izračunana z upoštevanjem delovnih parametrov na merilnem mestu, po enačbi:

kjer je:
Tn - referenčna temperatura zemeljskega plina za določitev volumna v Nm3 [K], = 273,15 K (oziroma 0 °C);
pn - referenčni tlak zemeljskega plina =1.013,25 mbar;
Teff - obračunska temperatura zemeljskega plina na merilnem mestu [K]
peff - nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu [mbar]
pamb - srednji zračni tlak na območju izvajanja distribucije [mbar], izračunan z upoštevanjem srednje nadmorske višine na območju izvajanja distribucije, ki se izračuna na naslednji način:
pamb= 1016 mbar - 0,12 mbar/m * H[mbar]
in je H srednja nadmorska višina območja izvajanja distribucije zemeljskega plina [m];

Decimalna mesta pri pripravi in navedbi podatkov na računu

Pri pripravi in navedbi podatkov na računu se, po Uredbi o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS št. 61/2016), vrednosti za posamezne enote zaokrožijo na naslednja decimalna mesta:
- za kWh: brez decimalnih mest;
- za kWh/Nm3: tri decimalna mesta;
- za m3 in Nm3: brez decimalnih mest;
- za EUR/kWh: pet decimalnih mest;
- za faktor z: pet decimalnih mest;

 

Informacije v zvezi z obračunom za merilno mesto z mehovnim plinomerom, za gospodinjske in majhne poslovne odjemalce, na območju izvajanja distribucije ODS Istrabenz plini d.o.o.

ODS Istrabenz plini d.o.o. na osnovi Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni listRS, št. 85/2016), objavlja podatke relevantne za preračun porabe zemeljskega plina iz m3 v energijske enote kilovatne ure (kWh)

1. Srednja nadmorska višina H:

Vhodni podatki (Vir za nadmorske višine: Wikipedija, Prosta enciklopedija):

kraj

nadmorska višina (m)

dolžina plinovoda (m)

produkt (m2)

Novo mesto

202

136.140

27.500.280

Litija

236

16.030

3.783.080

Podkraj v Hrastniku

221

930

205.530

Skupaj:

153.100

31.488.890

Srednja nadmorska višinaH, za območje izvajanja distribucije zemeljskega plina ODS Istrabenz plini d.o.o., znaša:

H= 31.488.890 m2/153.100 m = 205,67 m.

2. Pretvorbeni faktor z:

Pretvorbeni faktor»z«, za preračun porabe zemeljskega plina VD [m3], izmerjene s plinomerom, v ekvivalentne količine odjema zemeljskega plina v normalnih kubičnih metrih VN [Nm3], na območju izvajanja distribucije zemeljskega plina ODS Istrabenz plini d.o.o., znaša:

0,94894 – za plinomer, vgrajen na merilnem mestu znotraj stavbe, kjer je nadtlak zemeljskega plina 23 mbar ter plinomer s temperaturno korekcijo, vgrajen na merilnem mestu izven stavbe, kjer je nadtlak zemeljskega plina 23 mbar (Teff = 288,15 K, oz. 15 °C in peff = 23 mbar)

OPOMBA: Pretvorbeni faktor za merilna mesta, kjer je plinomeru prigrajen korektor temperature in tlaka, ki meri porabo zemeljskega plina že v standardnih kubičnih metrih [Sm3] znaša 0,9476.

 

3. Primer preračuna količine zemeljskega plina v normalne kubične metre

Vhodni podatki:

  • Stanje plinomera 1.1. 2017: 3.000 m3
  • Stanje plinomera 31.1. 2017: 3.100 m3

Poraba – delovni volumen:VD= (3.100 - 3.000) = 100 m3

Na podlagi podatkov o odjemu VD[m3], pretvorbenega faktorja z in enačbe:

VN [Nm3] = VD [m3] * z

znaša ekvivalentna količina zemeljskega plina: VN= 100 * 0,94894= 94,894 Nm3

 

4. Primer izračuna dobavljene energije

Vhodni podatki:

- povprečna kurilna vrednost za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu znaša npr. HS,I,RS = 11,365 kWh/Nm3

Na podlagi vhodnih podatkov o kurilni vrednosti, količine zemeljskega plina v normalnih kubičnih metrih in enačbe:

E [kWh] = VN [Nm3] * HS,I,RS [kWh/Nm3]

znaša količina dobavljene energije za naš primer 100 m3 porabe, odčitane na plinomeru:

E= 94,894 Nm3 * 11,365 kWh/Nm3= 1.078 kWh

POMEMBNO:
Povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina je lahko vsak mesec drugačna. Podatek zagotavlja Operater prenosnega sistema zemeljskega plina ter je objavljen na njegovi in naši spletni strani.

 time 475 | cache 7200